»Naša skupnost, naša domovina morata biti vključujoča skupnost za vsakogar. Prav zaradi razlik med nami moramo vzpostaviti pogoje, da smo vsi enakovredni, enakopravni in enako spoštovani.«
»Pred leti si nismo mislili, da bi bila prihodnost lahko tako nepredvidljiva, kot je zdaj, da bo v srcu Evrope tako velika vojna, kot je zdaj, s številnimi vprašanji, ki imajo malo odgovorov.«
»Sodelovanje Slovenije v pobudi 'Žito iz Ukrajine' bo s prispevkom enega milijona evrov napovedal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.«
»Njemu in njegovim borcem gre zasluga, da smo Slovenci v nemirnem 20. stoletju zaokrožili ozemeljsko celovitost Slovenije, naposled kot samostojne in neodvisne države. Rudolf Maister ostaja zgled pogumnega vizionarja, velike narodno zavedne osebnosti, intelektualca, častnika in kulturnika, ki se ni bal izpostaviti za visoke cilje slovenstva, kot jih je tedaj odlično razumel.«
»V resnici ne vemo, kakšna bo prihodnost. Če bi se proti naši volji zgodilo karkoli takega, kar nas bi utegnilo ogrožati kot narod in državo, ne smemo za nobeno ceno iti eden proti drugemu, temveč le eden z drugim, skupaj. Slovenska sprava in edinost sta v tem smislu življenjskega pomena. Za narodno in državljansko enotnost si je vredno in odločilno prizadevati v prelomnih zgodovinskih trenutkih, sicer pa za normalno reševanje vseh malih in velikih težav zadostuje iskreno sodelovanje, medsebojno spoštovanje in strpnost do drugačnosti.«
»Vse, kar smo ustvarili, smo ustvarili bolj ali manj sami, tudi državo. Poleg vsega imamo vse potrebne zgodovinske izkušnje in nauke, da ne ponavljamo napak, temveč ponavljamo in nadgrajujemo slavne dosežke. Dokler bo obstajal med nami iskren občutek, da se ne glede na razlike, razhajanja, nestrinjanja in celo zamere lahko vedno zanesemo na drugega, ni v prihodnosti nič takega, kar bi moralo vzbujati strah.«
»V okviru pristojnosti je storil vse potrebno, da so bili postopki za vrnitev Narodnega doma v Trstu izpeljani korektno in pravočasno. Za odločitvijo, da mora biti Narodni dom vrnjen slovenski manjšini, je stal trdno in neomajno.«
»Morda bi lahko več govoril, vendar potem morda ne bi bilo spomenika sprave na Kongresnem trgu, prekopa posmrtnih ostankov mrtvih iz Hude Jame, vrnitve Narodnega doma v Trstu, stiska rok dveh predsednikov pred spomenikoma v Bazovici, skupnega zaznamovanja stoletnice koroškega plebiscita in 10 let procesa Brdo-Brioni, je naštel.«
»Morda bo kdo v stranki menil, da jim bom s tem, ko se bom znova aktiviral, povzročal težave. Tega ne želim. Če pa bodo menili, da je v redu, če bom član, čeprav se ne mislim zelo aktivirati in biti politični aktivist, potem pa tudi v redu.«